Dr. Tanja Jesenko: Tekočinska biopsija – kaj lahko izvemo iz vzorca krvi? (okrogla miza 21.10. 26)
(okrogla miza Napredna diagnostika v obravnavi raka in vloga predstavnikov bolnikov 21.10. 2026)
Tekočinska biopsija: možnosti in izzivi spremljanja raka iz vzorca krvi
Tanja Jesenko je predstavila tekočinsko biopsijo kot pristop, pri katerem v telesnih tekočinah, najpogosteje v krvi, iščemo molekularne znake rakave bolezni. Med njimi so tumorska DNK, krožeče tumorske celice, beljakovine in drugi označevalci. Poudarila je možnosti te metode za načrtovanje zdravljenja, spremljanje njegovega učinka in zgodnejše zaznavanje ponovitve bolezni.
V primerjavi s tkivno biopsijo, pri kateri odvzamemo delček tumorja, je odvzem krvi manj obremenjujoč in ga lahko večkrat ponavljamo. Ker v kri prehajajo sestavine iz različnih delov tumorja, lahko tekočinska biopsija omogoči širši vpogled v njegovo molekularno raznolikost. Posebej zanimiva je tudi pri tumorjih, pri katerih je odvzem tkiva težaven ali tvegan.
Govornica je pojasnila, zakaj je uvajanje tega pristopa v onkologijo zahtevno. Količina tumorske DNK v krvi je lahko zelo majhna, njeno ločevanje od DNK zdravih celic pa zapleteno. Tumorji se med bolniki razlikujejo in se spreminjajo tudi med zdravljenjem, zato spremembe, odkrite ob diagnozi, pozneje niso nujno več prisotne. Opozorila je tudi, da pričakovanje univerzalnega krvnega testa, ki bi zanesljivo odkril raka in določil njegovo mesto nastanka, še ni uresničeno.
Velike obete vidi pri prepoznavanju sprememb, ki bi lahko pomagale izbrati posameznemu bolniku prilagojeno zdravilo. Spremljanje tumorskih označevalcev v krvi lahko prispeva tudi k ocenjevanju odziva na zdravljenje in zaznavanju minimalne rezidualne bolezni, torej majhnega ostanka bolezni po zdravljenju. Po njenih besedah so raziskave pokazale, da je mogoče v določenih okoliščinah molekularne znake vračanja bolezni zaznati več mesecev pred kliničnimi ali radiološkimi znaki ponovitve.
Za širšo in zanesljivo uporabo ostajajo ključni standardizacija postopkov, potrjevanje zanesljivosti metod ter strokovna interpretacija rezultatov. Pri odločanju o pomenu odkritih sprememb je izpostavila vlogo molekularnih konzilijev, zbiranja podatkov in možne podpore umetne inteligence.
Ob zaključku je opozorila še na stroške in razlike v dostopnosti preiskav. Prenos tekočinske biopsije v vsakdanjo obravnavo zato zahteva sodelovanje raziskovalcev, kliničnih strokovnjakov, industrijskih partnerjev in odločevalcev, da bodo preiskave z dokazano koristjo dosegle bolnike, ki jih potrebujejo.
Posebej je izpostavil potrebo po razumljivih pojasnilih o namenu preiskav, jasnih informacijah o odločanju ter podpori med čakanjem na izvide in ob nadaljnji obravnavi. Usposobljene organizacije bolnikov lahko pri tem pomagajo povezovati bolnike in stroko ter dopolnjujejo podporo v zdravstvenem sistemu.
Prispevek je sklenil z vodilom »Nič o nas brez nas«, s katerim je poudaril pomen dejavnega sodelovanja bolnikov pri spremembah, ki vplivajo na njihovo zdravljenje in življenje.
