Zdravljenje kožnega melanoma je vedno prilagojeno posameznemu bolniku. Pri izbiri najprimernejšega načina zdravljenja zdravniki upoštevajo stadij bolezni, debelino melanoma, prisotnost zasevkov, molekularne značilnosti tumorja, starost bolnika, pridružene bolezni ter njegovo splošno zdravstveno stanje.

Načrt zdravljenja pripravi multidisciplinarni konzilij, v katerem sodelujejo različni strokovnjaki, med njimi dermatolog, kirurg, internistični onkolog, radioterapevt, patolog, radiolog in drugi specialisti. Takšen pristop omogoča, da je zdravljenje usklajeno z najnovejšimi strokovnimi priporočili in prilagojeno potrebam posameznega bolnika.

Pri zgodnjem kožnem melanomu je kirurško zdravljenje pogosto edina potrebna oblika zdravljenja. Pri napredovalejših oblikah bolezni pa se lahko zdravljenje dopolni z imunoterapijo, tarčnim zdravljenjem, obsevanjem ali kombinacijo več metod.

Kirurška odstranitev melanoma je temelj zdravljenja večine bolnikov s kožnim melanomom.

Po postavitvi diagnoze je praviloma potrebna razširjena odstranitev operativne brazgotine z ustreznim varnostnim robom zdrave kože. Širina varnostnega roba je odvisna predvsem od debeline melanoma.

Namen operacije je popolna odstranitev vseh tumorskih celic in zmanjšanje tveganja za ponovitev bolezni na mestu prvotnega tumorja.

Pri večjih kirurških posegih je včasih potrebno zapiranje operativne rane s kožnim presadkom ali lokalnim režnjem, da se zagotovi dobro celjenje in čim boljša funkcionalna ter estetska obnova kože.

Kirurško zdravljenje je pri zgodnjem melanomu zelo uspešno in pri številnih bolnikih pomeni dokončno ozdravitev.

Pri bolnikih z debelejšimi melanomi ali ob določenih drugih dejavnikih tveganja zdravnik lahko priporoči biopsijo varovalne bezgavke.

Varovalna bezgavka je prva bezgavka, v katero bi se tumorske celice najverjetneje razširile po limfnem sistemu.

Pred posegom se z uporabo radioaktivnega označevalca in posebnega barvila določi njen položaj. Med operacijo kirurg odstrani eno ali več varovalnih bezgavk, ki jih nato pregleda patolog.

Če v varovalni bezgavki ni tumorskih celic, dodatna operacija bezgavk običajno ni potrebna. Če so zasevki prisotni, je potrebna dodatna ocena nadaljnjega zdravljenja.

Biopsija varovalne bezgavke omogoča natančnejšo določitev stadija bolezni in pomaga pri odločitvi o nadaljnjem zdravljenju.

Če se melanom razširi v regionalne bezgavke, je zdravljenje odvisno od obsega bolezni.

Pri nekaterih bolnikih zadostuje skrbno ultrazvočno spremljanje bezgavk, pri drugih pa je potrebna kirurška odstranitev prizadetih bezgavk.

Po operaciji lahko zdravnik priporoči tudi dodatno sistemsko zdravljenje ali obsevanje, kadar je tveganje za ponovitev bolezni večje.

Odločitev o načinu zdravljenja temelji na rezultatih histopatološke preiskave, slikovnih preiskavah in priporočilih multidisciplinarnega konzilija.

Imunoterapija predstavlja eno največjih izboljšav pri zdravljenju napredovalega kožnega melanoma.

Deluje tako, da okrepi bolnikov lastni imunski sistem, da prepozna in uniči tumorske celice.

Najpogosteje uporabljena zdravila so zaviralci imunskih kontrolnih točk (PD-1 in CTLA-4), ki omogočijo učinkovitejši imunski odziv proti melanomu.

Imunoterapija se uporablja:

• po operaciji pri bolnikih z večjim tveganjem za ponovitev bolezni (adjuvantno zdravljenje),
• pri neoperabilnem ali razsejanem melanomu,
• v nekaterih primerih tudi pred operacijo.

Pri številnih bolnikih omogoča dolgotrajen nadzor bolezni in pomembno izboljša možnosti preživetja.

Ker deluje na imunski sistem, lahko povzroči tudi neželene učinke zaradi vnetja zdravih organov, zato so med zdravljenjem potrebni redni kontrolni pregledi.

Pri približno polovici bolnikov s kožnim melanomom je prisotna mutacija gena BRAF.

Pri teh bolnikih je mogoče uporabiti tarčna zdravila, ki zavirajo delovanje spremenjenih beljakovin in s tem upočasnijo ali ustavijo rast tumorskih celic.

Najpogosteje se uporabljajo kombinacije zaviralcev BRAF in MEK, saj so učinkovitejše kot zdravljenje z enim samim zdravilom.

Tarčno zdravljenje se uporablja predvsem:

• po operaciji pri bolnikih z mutacijo BRAF in večjim tveganjem za ponovitev bolezni,
• pri napredovalem ali metastatskem melanomu.

Pred uvedbo tarčnega zdravljenja je vedno potrebna molekularna analiza tumorja.

Obsevanje pri zdravljenju kožnega melanoma nima tako pomembne vloge kot kirurgija ali sistemsko zdravljenje, vendar je v določenih primerih pomemben del celostne obravnave.

Uporablja se lahko:

• po operaciji pri izbranih bolnikih z večjim tveganjem za lokalno ponovitev bolezni,
• za zdravljenje zasevkov v možganih,
• za zdravljenje kostnih zasevkov,
• za lajšanje bolečin ali drugih simptomov napredovale bolezni.

Obsevanje je natančno načrtovano, tako da je odmerek sevanja čim bolj usmerjen v tumorsko tkivo in čim manj prizadene zdrava tkiva.

Napredek pri zdravljenju kožnega melanoma temelji na kliničnih raziskavah.

V njih raziskovalci preverjajo učinkovitost novih zdravil, novih kombinacij zdravljenja in novih diagnostičnih metod. Bolniki, ki izpolnjujejo pogoje za vključitev, lahko sodelujejo prostovoljno in se kadar koli odločijo za izstop iz raziskave.

Sodelovanje v klinični raziskavi lahko posameznim bolnikom omogoči dostop do novih načinov zdravljenja še pred njihovo širšo uporabo.

Vse klinične raziskave potekajo pod strogim strokovnim in etičnim nadzorom ter ob pisnem soglasju bolnika.

Po zaključku zdravljenja se obravnava bolnika ne konča. Redni kontrolni pregledi so pomemben del celostne oskrbe, saj omogočajo zgodnje odkrivanje ponovitve bolezni, novih melanomov in morebitnih poznih posledic zdravljenja.

Na kontrolnih pregledih zdravnik običajno opravi:

• pregled celotne kože,
• pregled operativne brazgotine,
• pregled regionalnih bezgavk,
• dermatoskopski pregled pigmentnih znamenj,
• po potrebi laboratorijske in slikovne preiskave.

Pogostost pregledov je odvisna od stadija bolezni in individualnega tveganja. V prvih letih po zdravljenju so pregledi običajno pogostejši, nato pa se razmiki med njimi postopno podaljšujejo.

Pomemben del spremljanja predstavlja tudi aktivna vloga bolnika. Priporočljivo je redno samopregledovanje kože, dosledna zaščita pred UV-sevanjem ter pravočasen obisk zdravnika ob vsaki novi ali spreminjajoči se kožni spremembi.

Sodobno zdravljenje kožnega melanoma je v zadnjih letih izjemno napredovalo. Zaradi zgodnjega odkrivanja bolezni, razvoja imunoterapije, tarčnega zdravljenja in multidisciplinarne obravnave danes vse več bolnikov doseže dolgoročno ozdravitev ali kakovostno življenje tudi pri napredovalih oblikah bolezni.