Jure Kocman: Razvoj napredne diagnostike

(okrogla miza Napredna diagnostika v obravnavi raka in vloga predstavnikov bolnikov 21.10. 2026)

Jure Kocman, dr. med., dipl. ekon., Roche d.o.o.

 

Od tehnološkega napredka do koristi za bolnika

Jure Kocman je v prispevku predstavil razvoj napredne diagnostike ter njen potencial za natančnejšo izbiro zdravljenja in spremljanje bolezni. Na primerih raka dojke je osvetlil dve področji: širjenje nabora bioloških označevalcev oziroma biomarkerjev ter spremljanje minimalne rezidualne bolezni, torej majhnega ostanka bolezni po zdravljenju.

Uvodoma je s primerjavo hitrosti obdelave podatkov ponazoril velik tehnološki preskok v zadnjem desetletju. Sodobne metode omogočajo pridobivanje vedno obsežnejših informacij o značilnostih tumorja. Pri napredovalem raku dojke biomarkerji že pomagajo usmerjati izbiro zdravljenja, v prihodnje pa naj bi njihov večji nabor omogočal še bolj individualno obravnavo. Ob analizi genetskih sprememb je izpostavil tudi razvoj preiskav na ravni beljakovin in prepisov genov.

Ker takšne preiskave ustvarjajo velike količine podatkov, Kocman pomembno podporno vlogo pripisuje umetni inteligenci in velikim jezikovnim modelom. Po njegovem bi lahko pomagali pri razlagi rezultatov in njihovem prenosu v klinično prakso.

Drugi del prispevka je namenil spremljanju bolezni z analizo prosto krožeče tumorske DNK v krvi. Predstavil je možnost zaznavanja molekularnih znakov ponovitve, še preden bolezen postane zaznavna s kliničnimi ali radiološkimi preiskavami. Kot primer je navedel raziskavo pri raku dojke, v kateri je bila po njegovih besedah mediana časa med molekularno zaznavo ponovitve in njenim radiološkim odkritjem 14 mesecev.

Ob obetih je poudaril, da razpoložljiva tehnologija še ne pomeni tudi uveljavljene klinične uporabe. Potrebne so dodatne raziskave, ki bodo pokazale, pri katerih bolnikih, v katerih okoliščinah in na kakšen način testiranje prinaša korist, ter ustrezne smernice za njegovo uporabo.

V zaključku je pozval k sodelovanju vseh deležnikov v zdravstvenem sistemu. Skupna naloga stroke, raziskovalcev, industrije, organizacij bolnikov in odločevalcev je ustvariti pogoje, da tehnološke možnosti pravočasno dosežejo bolnike in prispevajo k uspešnejšemu zdravljenju.