Razprava na okrogli mizi Napredna diagnostika v obravnavi raka in vloga predstavnikov bolnikov
(okrogla miza Napredna diagnostika v obravnavi raka in vloga predstavnikov bolnikov 21.10. 2026)
- doc. dr. Barbara Perić – klinična onkologija (melanom)
- prof. dr. Viljem Kovač – klinična onkologija (internist)
- dr. Vida Stegel – laboratorijska medicinska genetika
- dr. Olga Blatnik – patologija
- Helena Požar, dipl. m. s. – celostna obravnava raka
- prof. dr. Edvard Kovač – etika (v publiki)
Predstavniki društev:
- Kristina Modic, Slovensko združenje bolnikov z limfomom in levkemijo, L&L,
- Ana Žličar, Društvo onkoloških bolnikov Slovenije (v publiki)
Napredna diagnostika potrebuje strokovno presojo, dostopnost in čas za bolnika
Razprava na okrogli mizi »Napredna diagnostika v obravnavi raka in vloga predstavnikov bolnikov«, ki jo je povezovala Lucija Petavs, je odprla vprašanje, kako nove diagnostične možnosti pretvoriti v dejansko korist za bolnike. Sodelujoči so ob tehnološkem napredku poudarili pomen kliničnih dokazov, sodelovanja različnih strok, razumljivega informiranja in osebnega odnosa.
Barbara Perić je opozorila, da vsaka sprememba, odkrita na sliki ali v krvi, še ne pomeni bolezni, ki človeka ogroža in zahteva takojšnje zdravljenje. Pri uvajanju novih metod je zato treba ugotoviti, komu koristijo in kdaj bi lahko vodile v prekomerno zdravljenje. Viljem Kovač je razpravo navezal na načelo »predvsem ne škodovati« ter poudaril, da lahko natančnejša diagnostika pomaga tudi pri varnejši izbiri zdravljenja.
Kristina Modic je s pogledom nekdanje bolnice z limfomom izpostavila možnost, da sodobna diagnostika prispeva k bolj usmerjenemu in manj obremenjujočemu zdravljenju.
Vida Stegel je pojasnila, da je uporabnost tekočinske biopsije odvisna od vrste raka in faze obravnave. Zgodnejše zaznavanje ponovitve bolezni samo po sebi še ne odgovori na vprašanje, ali zgodnejši začetek zdravljenja bolniku koristi. Razlikovala je med že uveljavljenimi molekularnimi preiskavami tumorjev in posameznimi novimi uporabami tekočinske biopsije, za katere so potrebni dodatni dokazi, vključitev v smernice in ureditev financiranja.
Pomemben del razprave je bil namenjen razlagi izvidov.
Olga Blatnik je predstavila delo molekularnih analitikov in multidisciplinarnega molekularnega konzilija, kjer strokovnjaki skupaj presojajo pomen odkritih sprememb. Ob tem je opozorila, da pomena nekaterih genetskih različic še ni mogoče zanesljivo opredeliti, zato je treba bolniku pojasniti tudi negotovost.
Barbara Perić je poudarila, da ima molekularnogenetski izvid pravo vrednost šele z dobro interpretacijo. Bolniki morajo imeti možnost vprašati, zakaj je določeno zdravljenje zanje primerno ali zakaj ni.
Razpravljavci so soočili tudi različne poglede na umetno inteligenco.
Jure Kocman je izpostavil njene možnosti pri analizi velikih količin podatkov in razvoju zdravil ter izrazil željo, da bi pomagala tudi pri bolj osebni obravnavi.
Barbara Perić je opozorila na napačne odgovore in vzorce, ki jih v drugih podatkih ni mogoče potrditi.
Edvard Kovač je poudaril enkratnost vsakega bolnika ter pomen človeške presoje, odgovornosti in odnosa.
Helena Požar je predstavila posvetovalnice zdravstvene nege kot podporo individualnemu informiranju in opolnomočenju bolnikov. Poudarila je, da bolniki poleg strokovnih informacij potrebujejo toplo besedo in zaupen odnos.
Kristina Modic je pozvala k sistematičnemu zagotavljanju razumljivih gradiv že ob prvi obravnavi ter tesnejšemu sodelovanju zdravstvenih ustanov in organizacij bolnikov.
Ob zaključku so v ospredje stopile organizacijske ovire. Barbara Perić je kritično opozorila na časovne normative, ki omejujejo pogovor ob prvi onkološki obravnavi, ko je bolnik pogosto v stiski in težko sprejme vse informacije. Izpostavila je tudi prizadevanja za dostop do inovativnih metod ne glede na ustanovo zdravljenja. Viljem Kovač je možnosti izboljšav videl v timskem delu, boljši porazdelitvi nalog in sodelovanju med ravnmi zdravstva, stroko, bolniki ter odločevalci.
