Doc. dr. Barbara Perić: Personalizirana medicina – nova realnost v onkologiji

(okrogla miza Napredna diagnostika v obravnavi raka in vloga predstavnikov bolnikov 21.10. 2026)

 

Personalizirano zdravljenje raka: od novih diagnostičnih možnosti do koristi za bolnika

Barbara Perić je na primeru kožnega melanoma predstavila možnosti in izzive personalizirane onkološke obravnave. Poudarila je, da je rak pri vsakem človeku individualna bolezen, zato mora načrtovanje zdravljenja poleg značilnosti tumorja upoštevati tudi bolnikovo splošno zdravje in zmogljivost. Napredne diagnostične metode pri tem odpirajo nove možnosti, vendar je treba pred njihovo širšo uporabo dokazati klinično korist ter zagotoviti kakovostno, pravočasno in enakopravno dostopnost.

Poseben poudarek je namenila tekočinski biopsiji. Pri kožnem melanomu njeno uporabnost za odkrivanje primarne bolezni omejuje predvsem majhna količina tumorske DNK v krvi, zato ostajata ključna dermatološki pregled in histološka potrditev. Več obetov vidi pri ocenjevanju majhnega ostanka bolezni po zdravljenju, spremljanju bolnikov ter zgodnejšem zaznavanju tveganja za ponovitev. Opozorila je tudi na omejitve pri zaznavanju možganskih zasevkov.

Za zanesljivo uporabo tekočinske biopsije je treba uskladiti postopke odvzema, shranjevanja in analize vzorcev ter določiti primeren čas in pogostost testiranja. Pomembno je tudi opredeliti, pri katerih bolnikih in v katerih fazah bolezni bo preiskava dejansko koristna.

Drugo pomembno področje so molekularni konziliji, na katerih strokovnjaki različnih strok skupaj razlagajo molekularne izvide in presojajo možnosti zdravljenja. Perić je predstavila nemško raziskavo, ki je opozorila na razkorak med odkritimi možnostmi zdravljenja in njihovo dejansko uporabo. Kot pomembno oviro je izpostavila pozno napotitev bolnikov ter poudarila potrebo po jasnih merilih za pravočasno molekularno analizo in obravnavo na konziliju.

Projekt SPARC je predstavila kot priložnost za preverjanje zanesljivosti in usklajevanje novih metod ter njihov premišljen prenos v klinično prakso. Ob tem je izpostavila pomen razumljive razlage rezultatov, saj lahko genetske preiskave odprejo tudi negotovosti in etična vprašanja.

V zaključku je poudarila skupno odločanje zdravstvenih strokovnjakov, bolnikov in svojcev. Prihodnost vidi v bolj individualnem načrtovanju zdravljenja in spremljanja bolezni, podprtem s kakovostnimi podatki ter dostopno multidisciplinarno obravnavo. Za spremembe zdravstvenega sistema je po njenem nujno sodelovanje zdravstvenih delavcev in organizacij bolnikov, ki lahko skupaj spodbudijo konkretne izboljšave.